Ob pol
desetih je bilo že zelo vroče, na osončenem, mikalo me je, krepko, da bi
prekinil, a sem nadaljeval, še malo več kot uro in pol, in pokosil celo nekaj
več od za današnje dopoldne načrtovanega. Na poti do hiše sem še palčico
obiskal. Mlado drevesce, letos je prvič obrodilo, pa sem jo za nekaj smokev
olajšal…
Ko sem
se osvobodil »gojzerjev« z derezami, in pospravil koso ter ostale zadevščine,
sem najprej očala umil, nato pa se, kar na dvorišču, do golega slekel (to je
ena od prednosti mojega brega, nudi dovolj zasebnosti), da sem dal majico, ki
je bila mokra, kot da bi se v njej kopal, skupaj z ostalim barvastim, v pranje,
in obesil v pasu premočene hlače in spodnjice, nato pa sem, kar v svojem »kostimu«,
sedel, da v miru pokadim. Ves čas košnje si nisem dopustil počitka, pa na
cigareto tudi pomislil nisem…
Stuširan
sem storil greh, gromozanski greh, in si nalil, tik pred poldnevom, viljamovko,
darilo mojega sinka. Zdaj se bom malo oddahnil, nato pa šel obesiti oprano in
pomiti posodo. Nekaj se jo je nabralo, ob včerajšnjem kuhanju golaža. Osem
paketov sem ga sinoči dal v zamrzovalnik, pa bo osemkrat potrebno samo nek riž,
makarone, ali nekaj podobnega skuhati, da bo Malo imelo celovit obrok. Všeč mi
je, ker zdaj tudi meso je, dolgo ga niti poskusiti ni hotela.
Zvečer
nameravam še malo kositi in, če bo dan tako vroč, kot je bil včerajšnji, tudi
zaliti vse tisto, kar brez zalivanja ne zmore, vključno z Oliverjevimi
paradižniki. Sem jih sicer tudi sinoči, a kaj, ko se mi zdi, da sonce
učinkoviteje pije, kot pa rastline.
Tako,
zdaj grem pa na čezdnevni dopust!
Ni komentarjev:
Objavite komentar