Pozna
se mi neprespana noč, in pozna se mi teden z Malo, pa sem dan s pospravljanjem
zastavil, kasneje pa…
Svakinja
in brat sta mi prinesla večji kos mesa, zjutraj sem ga dal iz zamrzovalnika.
Včeraj sem kupil čebulo, in tudi paradižnike sem si že ogledal, da jih bom v
jed odtrgal…
Nisem
se še odločil kaj bom kuhal, zgolj meso v omaki ali, raje, golaž. V veliki
posodi, da bo kar nekaj obrokov, takrat, ko bo Sonko tu, vsaj polovično
rešenih. In ko bom z vsem opravil, vmes, domnevam, tudi kako besedo spisal, se
bo dan že v večeru poslavljal. Jaz pa se bom tešil, češ da ni šel v zaman,
čeprav…
Ostalo
ničesar ne bo. Na policah se bo, hip za tem, ko bom krpo pospravil, nov prah
začel nabirati, iz lonca pa bo, v končni fazi, končalo tam, kamor gre, bojda še
vedno, kljub vsej tehnologiji, tudi cesar peš. A tako je tudi z življenjem,
mojim, večino sem ga v zaman zmetal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar