Da,
starina, za odpis, vsekakor…
Nekateri
bi me sicer že dolgo nazaj odpisali, takrat, denimo, ko je nek prijatelj,
nekdanji poslanec, zapisal, da »politiki nastavljam ogledalo«… saj so poskušali
vsaj spotakniti, a jim, očitno, ni najbolj uspevalo…
Da,
tudi o tistih sem nekaj slišal, tistih, ki vedo, da bi bilo potrebno vse
starejše in stare »odpraviti«, ker »ničesar ne delajo, dobivajo pa pokojnine«,
ampak… sem skorajda prepričan, da sem »družbi« dal krepko več, kot bo ona
kadarkoli dala meni, obenem pa bi lahko še več prejela, ko… ko bi bila za
takšno prejemanje »zrela«…
Nimam
težav z odpisovanjem. Marsikaj »spregledam«, marsikaj odpustim, odpišem, čeprav
je res, da določenih stvari nikoli. In se tudi zavedam tega, da mi je šteto.
Vidim, čutim, fizično vse manj zmorem, čeprav premorem, še vedno, več kot
dovolj, nekih drugih vrednosti, med katere, denimo, uvrščam tudi to, da –
zmorem vsakomur v obraz povedati, da zmorem vsakomur v oči gledati… bentiš,
tudi takrat, kadar ničesar videti ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar