Ne grem se več!

Ne grem se več, nekih igric, nikakršnih igric, in nikomur več ne bom dovolil, da me bo pobijal, vsaj bolj ne, kot me že s svojim obstajanjem zmore, pobijati in pobiti!

Dovolj je bilo, prevečkrat sem se kot bedak izkazal, upajoč zgolj v to, da tistemu v sebi ustrezno tudi izven sebe najdem, za družbo, za oporo, za življenje! Idiota pa se ne grem, in zlasti bebavosti, neki nevrednosti ne bom dopustil, da bi me za idiota delala!

Dobrim sem se pripravljen do konca razdati, slabim niti drobtinice več.

 

Ne, sebičen, domnevam, po vsej verjetnosti ne znam biti, vsaj doslej mi to ni uspevalo, a znam oči zatisniti, in ne videti, četudi zroč, in vedoč.

Tudi v slabega me nihče ne bo spremenil, kaj šele v zlega, a bom zmogel dobroto odtegniti, tako in tako je bila, večinoma, zgolj popljuvana, poteptana.

 

Tiste, ki so se mi s svojo Čistostjo, s Toplino, z Dobroto… izkazali, ne da bi eno samo senco na to vrgli, tiste bom še naprej imel, in to ne samo v svoji bližini, daleč od tega, v sebi jih bom nosil, v sebi jih bom čuval, in jih skušal čim bolj greti, jim čim bolj biti! Vse ostalo pa… moja bližina jim utegne škodovati, preveč bi jim imela izreči, pokazati, pa je bolje, da jih v njej ni. Naj v sebi ustreznih iščejo, vse tisto, česar nikoli, vsaj dobrega ne, ne bodo našli!

 

Ne potrebujem veliko, za zadovoljstvo, itak in itak tega ni v izobilju, a to, kar potrebujem, ne sme po nikakršni umazaniji smrdeti! In zlasti ne po tisti, katere nikoli ni moč sprati. Pa naj bo tuja ali lastna, ali obe hkrati.

 

Žal mi je, marsičesa mi je žal, marsikoga tudi, a si dovoljujem, zdaj, na stare svoje dni, da mi je postalo žal tudi zase, za svoje življenje, katero sem v enem samem primerku prejel, in zagotovo ne radi tega, da bi mi ga ničevost pobijala! Pa bom odslej bolj skrbno pazil na to komu, čemu, in tudi kako, če sploh, kakopak, bom roko nudil, in dajal! Bojda jih je, teoretično vsaj, nekih šestnajst milijard na razpolago, ni vrag, da vsakdo sebi ustreznih ne bi našel…

 

Ne grem se več, resnično se več ne grem! Ostalinam, katere še imam na voljo, niti življenje ne morem reči, pa jih moram toliko bolj varovati, za tiste, za katere sem, za tiste, za katere do samega konca bom, v kolikor ostanejo to, kar so.