Ni roka
dana mi za to,
da bi
zverem dajal,
ker ko
zveri gobce zapro…
brez
roke bi ostal!
Vendar,
priznam, da, sem dajal,
v dobro
verujoč…
Ne,
nisem brez roké ostal,
izpili so
mi moč…
Jo, k
sreči, zmore obuditi
prav vsako
v čistosti oko,
a v
redkih greti sme, topliti,
pa
redko se zvedri nebo…
Ni roka
dana mi za zver,
ne duša,
ne srce!
Že
bolje, da je ni nikjer,
kot da
v črevesje gre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar