Z vsem, kar izkažeš…

Z vsem, kar izkažeš, z vsem, kar mi daš,

samo to pokažeš, kar zmoreš, veljaš,

za slabo in dobro, za dobro in slabo,

če si za življenje, ali za pozabo…

 

Če duša krasi te, lepota neba,

če v tebi zna biti prostranstvo srca,

če led se nabira ti v žilah, praznina,

če si za življenje, za pot iz spomina…

 

Kar si, to, pač, si, ni drugače imeti,

različnim je dano na svetu živeti,

le – meni je sonce, in zvezdne noči,

odbija me blato, mi zanj prav nič ni…

 

Z vsem, kar izkažeš, gradiš, in podreš,

le svojo podobo očesu razpreš,

pa – če si dobrota, naj v dobrem ti bo,

v nasprotnem kjer slabemu dano je dno.