To,
denimo, da nekomu sebe na razpolago daš, in te ta nekdo potem hiti ožemati, in
ožeti, da bi te, na koncu, ko ti skorajda poslednjo kapljico krvi izcedi, za
predpražnik pred vstopom v lastno ugodje spremenil. Da si še podplate ob tebe
(o)briše…
To, denimo,
da nekoga vlečeš iz jame, iz katere ne zmore sam priti, in drugih rok ni, ki bi
zmogle pomagati, pa ugotoviš, kako te, prek tebe vzpenjajoč se, počasi na svoje
mesto, na dno jame, spravlja. Da jami zadosti, da njeno glad nahrani, ob čemer
bo sam samo do neke druge jame dospel, do njenega dna, in takrat niti tvojih
rok, na dno jame položenih, poleg ne bo…
To,
denimo, da nekoga v življenje obudiš, mu malodane življenje daš, nebo oblakov
očistiš, nanj neke zvezde poseješ, dnevu sonce prižgeš… da bi sam brez vsega
tega ostal, da bi ti bilo odvzeto, pobito, v blato pometano.
Da, to
je, dejansko, smešno, za crknit smešno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar