Sine je
bil tu, malodane pet ur. Pet ur lepega, sproščenega pogovora o marsičem, le o
športu, vremenu in podobnih neumnostih ene same besede nisva spregovorila…
Mnogi
menijo, da se z nezrelostjo izkazuje, pri svojih letih, način, na katerega »brani«
svoje ugotovitve, glede mnogim nedostopnih tem pogovora, govori o nasprotnem,
tako da – ja, utegne biti »nezrel« v odnosu do neke običajnosti, a je še kako
zrel po vprašanju mišljenja, pa četudi mu še kar nekaj izkušenj, spoznanj
manjka…
Pripeljal
se je z nabito polnim avtomobilom. Najprej sva knjige znosila, v kuhinjo. Prek
robov so kipele, iz škatel, v katere so zložene, nekaj sto jih je, zagotovo.
Jih sicer še nisem utegnil pregledati, a zvečine so moja »študijska literatura«,
razmišljanja številnih mislecev, predvsem s področja filozofije. Pomnim, nekoč
je bilo zanje potrebno majhno »bogastvo« odšteti, v današnjih, »naprednih«
časih so, domnevam, bore malo vredne. Ko pa je toliko »pameti« v obtoku.
Nemalo
težav mi je, s temi knjigami, nakopal na glavo! Polic več nimam kam dajati,
vsaj v knjigam ustreznih prostorih ne, obenem pa so obstoječe malodane do
skrajnih svojih zmožnosti polne. Pa bodo morale malo počakati, te, danes
pripeljane knjige, v škatlah, zloženih »na dnu« garderobnega prostora, da neko
rešitev poiščem.
Pripeljal
je tudi nekaj nabito polnih vreč stvari za Malo, od obutve, do oblačil, in v
eni od teh vreč so, še po trgovinskih policah dišeča, novoletna darila, od
flomastrov, igrač, sladkarij… dalje. In zopet sem potreboval nekaj časa, da
sem, po prejetem, »k sebi prišel«…
Skoraj
tri četrt ure sem pripeljano nosil v nadstropje, in zlagal, kar v škatlah in v
vrečah. Slednje bo dospelo »v raziskovanje« takrat, ko bo Mala doma, ne
nazadnje, prvenstveno njej je namenjeno, da ji veselje vzbudi. In tako tudi bo!
Uspelo
mi je pomiti še posodo, in danes sem nameraval njeno ležišče preobleči, a bom
videl, morda kasneje, trenutno sem utrujen, in se mi ne da. V skrajnem primeru
mi bo ona pri tem pomagala, jutri.
Cucka
sta »ponorela« od veselja, ko sta sinka zagledala, in ne samo ona, tudi mače,
vsi trije so se malodane »zalepili« nanj, pa sem ga, tu in tam, »reševal«,
čeprav ima rad živali, in mu niso moteče, celo veliko se je presmejal, ob
omenjeni kosmatinski druščini. Ki ga je, z menoj vred, tudi pospremila, ob
odhodu. In potem je, spet, zavladal molk, za nekaj časa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar