Ne
potrebujem mask! Pod njimi težko diham, spod njih svetlobe ni, da segla bi v
nebo.
Pomemben
je obraz! En sam, ki se ne laže, medtem ko slike kaže, ki gleda jih oko.
Je laž
ostudna stvar! Prevara, goljufija, zahrbtnost, ki odvija povsod se prek sveta.
Do
sluzastih mi ni! Ničevost me odbija, smrdljiva, duše prazna, izvir vsega gorja!
Ne
potrebujem mask! Preveč sem jih spoznaval, in radi njih crkaval, življenje v
nič dajal!
Pod
masko je zgolj – rit! Naj suha bo, debela, rumena, črna, bela, nagnusen nek
neprav.
A
takšen je, pač, svet! Sebičnost v njem se kaže, da jemlje in umaže, da ruši in
požre.
Mi raje
je živet v kotičku, in v samoti, da me vsa svinjskost zmoti le v misli ko
dospe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar