Nikoli nisem znal…

Nikoli nisem znal riti rad imeti,

ja, vem, tudi rit si želi živeti,

a ne na moj račun, in v mojem svetu ne,

v njem je vse preprosto, brez riti bolje gre,

ob riti je nagnusno, ob riti je smrdljivo,

pa naj poišče si drugje, in sebi primerljivo!

 

Nikoli nisem znal riti rad imeti,

edino pri kresnicah je rit, ki v temo sveti,

ostale pa so le, da zgrinjajo oblake,

da vsepovprek svinjajo, ovirajo korake,

ob riti je neznosno, ob riti je svinjak,

ob riti v življenje mi ne dospeva zrak!

 

Nikoli nisem znal riti rad imeti,

in prav zaradi njih sem podal se kleti,

naj grejo v maloro, naj jih pogoltne čas,

naj vrat jim kdo zavije, da stiša njihov glas,

ob riti ni svetlobe, ob riti sonca ni,

le tema pade in vse zagreni!