Črte…

Zid stoji, mu dolgčas ni,

pomni, in pripoveduje,

zgodbo neko razkazuje,

skozi čas ji sled drži…

 

Ni jemati mu, dodaja,

ne taji, samo razkriva,

zgodba vse bolj zanimiva

proti nebu se podaja…

 

Črta se s poprejšnjo daje,

od nje hoče višja biti,

in glasneje se glasiti,

češ »ima me dete raje«…

 

Dete pa – greben dviguje,

v velíkost ga poganja,

da radostno zid odzvanja,

ko ga pridno premaguje.