Raje v kot!

Bolh ne maram, ne stenic,

klopov ne, pijavk, uši,

vseh v brezdušnosti zveri,

raznih prascev in prasic!

Pač, ne maram, ne želim,

a sem smel jih doživeti,

da na starost znam jih kleti,

kolikor še sploh živim…

 

Ni do gnid mi, do smradu,

do sebičnega zobovja,

nečloveškega drekovja,

ki, vodeče proti zlu,

ruši, ruši in razdira,

in v ničevosti se kaže,

ko hlasta, da vse umaže,

kjerkoli prodira…

 

Ne, ne maram, ne želim,

raje v kot se mi je dati,

in v njem na kraj čakati,

kot da z ničem se delim!