Nesposobna družba?!

Trenutno razpravljajo, na ravni opozicija-vlada, o utemeljenosti sankcioniranja kriminalitete med mladostniki, v starosti od štirinajstih do šestnajstih let. Opozicija namreč predlaga uvedbo zapornih kazni, v primeru opredeljenih nekih kriminalnih dejanj…

 

V koaliciji in v stroki so, bojda, zadržani do tega predloga, še več, večina nasprotuje. Tudi iz stroke, ali pa iz »stroke«, se slišijo glasovi proti, češ da je kaznovanje skrajni, zadnji ukrep. In da na kriminaliteto vpliva socialni položaj, pa določeni nerazrešeni problemi v okolju, denimo v družini… in da bi morali zastaviti z ustreznim delom v družinah, v šolah, v centrih za socialno delo, v… bla-bla-bla, v vsem tistem, kar že od nekdaj obstaja, v vsem tistem, kar ima priznano zmožnost upoštevanja, in spoštovanja, zakonov, v vsem tistem, kjer že ves čas prejemajo plače tudi za to, da se ukvarjajo z mladostniki, kateri se izkazujejo z neprimernimi dejanji…

 

Povsod v Svetu mladostna kriminaliteta narašča! Tudi zaradi tega, ker tisti, ki živijo od kriminala, VEDO, da so mladi prestopniki ZAŠČITENI, da jih družba ne obravnava tako, kot obravnava polnoletne. In to vedo tudi taisti, mladi prestopniki…

 

Nasilje je eno izmed OBIČAJNIH izkazovanj nagonskega bitja, ne glede na njegovo starost, pa – če drugače ne moreš dospeti do želenega, potem dospeš z nasiljem! In je takšno izkazovanje možno videti že na igriščih, v vrtcih… in, res, je moč slišati tudi »pametne« starše, s tistim njihovim kaj-pa-je-to-kaj-takega, ali je-še-majhen-pa-ne-ve, ali je-v-takšnem-obdobju-odraščanja-ga-bo-že-minilo… in, kakopak, družba, vse žrtve morajo čakati na to, da nasilneža »mine« nasilništvo, ter upati, ob tem, da bodo nasilnikovo »fazo odraščanja« preživeli…

 

Otrok hitro ugotovi, kaj povzroči udarec, če ne drugače, takrat, ko ga sam prejme. Tudi hitro ga je moč naučiti o tem, kaj je njegovo, in kaj ni. Hudiča, PSA lahko naučim, da ne bo jemal druge hrane, kot tiste, katero mu bom sam dajal…

Skratka, pri teh stvareh NE gre za neke zapletene, znanstvene vsebine, za katere bi bila potrebna odraslost, kopica nekih podatkov, znanj, ne, gre za zadeve, katere bi že povsem običajna vzgoja (KO bi obstajalo nekaj takšnega, znotraj nagonskega sveta, seveda) zadoščala…

 

Ta vzgoja naj bi potekala na vsakem koraku, in povsod, potemtakem tudi z vzgledi, katere odrasli dajemo mladostnikom (in se ni za prehvaliti, glede tega), in tudi s pomočjo vsebin, predvajanih, denimo, v podobah televizijskih/kino programov… kjer malodane prevladuje nasilje, v raznih filmih, kriminal kot tak, kjer, v bistvu – opisujejo učinkovite načine »reševanja« težav, hitro dospevanje do ciljev… in, ob tem, kakopak, pripišejo tisto, da film NI primeren za mladostnike, pa naj ga zato gledajo v-spremstvu-staršev-ali-skrbnikov… ki so večinoma NESPOSOBNI za obravnavanje psihičnih stanj, kogarkoli, in tudi lastnih otrok, obenem pa – NI ga, na širnem Svetu, ki bi zmogel PREPREČITI dostopanje določenih doživetij, njihovega učinkovanja, v podzavest, kajti vse, kar vidim in slišim se tjakaj spravi, pa – ko se nabere taistega, mi nasilje postane bolj ali manj samoumevno, običajno, in se v igri s sovrstniki nemudoma razglasim za nekega »ramba«, ki je zmožen v trenutku, in ne da bi trepnil, ne-vem-koliko »barab« pobiti…

 

Kakorkoli – zadeva je resnično nekoliko kompleksnejše narave, pa je ne kaže na hitro dati-z-mize, obenem pa se družba, resnici na ljubo, po tem vprašanju ni niti malo izkazala! Na nobenem področju, ne na področju sociale, ne na področju vzgoje-in-izobraževanja, ne na področju pravnega reda… nasploh. Še huje, družba se je izkazala prav z nasprotnimi zadevami, in tudi s tem, da kariere gradijo neki tisti, ki, z moralnega zornega kota, niti zastaviti ne bi smeli z njimi, obenem pa bi morali biti, zaradi izkazanega svojega delovanja, v nasprotju s pravnim redom oz. etičnimi normami, ne samo (strogo) kaznovani, pač pa bi jim morala biti, dosmrtno, odvzeta pravica odločanja, kakršnegakoli in kjerkoli!

 

Osebno menim, da ni štirinajstletnega otroka, ki ne bi vedel, kaj je to nož, kaj je to zaklati-nekoga, ga ubiti, kaj je to smrt. Prav tako menim, da ga ne bi smelo biti, ki ne bi vedel, da je tak, z nožem, na primer, način doseganja ciljev, ne samo nedopusten, pač pa prepovedan in kazniv. Potemtakem – če to ve, potem bi moral vedeti tudi to, da bo za uporabo noža kaznovan… in bi tudi moral biti. A na drugačen način, kot do sedaj, in v drugačnih »popravnih domovih«, kot so obstoječi, kajti iz obstoječih večinoma vzniknejo še bolj prekaljeni, in se kot povratniki v kriminalu izkažejo. Družba pa je, kljub svoji silni »razvitosti« in »strokovnosti«, kaže vsaj tako, povsem NESPOSOBNA, da bi do drugačnih rezultatov dospevala! In ni nesposobna samo na tem, v mojem zapisu obravnavanem področju.