Kava

Kava prija, res, mi godi,

ko se zjutraj v dan prebujam,

ne hitim, vselej zamujam

kdo bi vedel kaj…

Itak dan za dnevom blodi,

ko življenje je obstalo

in v spominih se podalo

nekam je nazaj…

Kava prija, cigareta,

k sreči ni mi za svarila,

da bo prej me ugasnila,

ni mi za sto let…

Nič več up mi ne obeta,

želja nič več ne poganja,

mi dovolj je vsega sranja,

kar ga skaže svet…

Kava, dim, in čas počasi,

sem prehodil svoja pota

in spoznal kaj je to zmota,

ni Resnici moč…

Stran od gneče, breg na vasi,

tu vsaj vem kaj so živali,

tu so črički mi obdali

mirno, zvezdno noč…