Kdo svinja?!

Najprej – kadar presojaš, kadar ugotavljaš značilnosti posameznika, MORAŠ ugotavljati tudi, če ne celo predvsem, takrat, kadar se ta posameznik nahaja v okoliščinah, znotraj katerih se čuti, tako ali drugače, ogroženega (sit lev = prijazna žival'ca, lačen = zver)! Lep primer za to trditev niso samo neki posamični primeri, pač pa kar primeri skozi katere so se »ljudstva« kot celote izkazovala, denimo v nekih predvojnih, medvojnih, povojnih časih…

 

Etično bitje nikoli ne bo svinjalo! Nikoli! Lahko te pošlje v tri materine, te prekolne na vse možne načine, te nadere, celo udari (v odvisnosti od izkazanih ravnanj, na katera se odzove), a svinjalo ne bo! Mu to onemogoča, mu to prepoveduje – etičnost. Potemtakem…

 

Samo NEetična bitja svinjajo! Seveda ne bom zapisal, da to nenehno počnejo, kajti za takšna bitja tudi veljajo določene zapovedi in prepovedi, predvsem pa velja njihov strah pred posledicami neprimernih ravnanj, vendar – ko napoči »ustrezna priložnost«, takrat se pri njih izkaže tisti njihov cilj-opravičuje-sredstva (taisto prepričanje bi se dalo tudi drugače, z drugimi besedami zapisati, s tistima, na primer, občima, priložnost-dela-tatu in oblast-po/kvari).

 

Obstajata dva razloga neetičnosti. Prvi je zasnovanost, drug pa bolezen.

 

Zasnovanost, konkretno nagonska zasnovanost pogojuje tisti večen boj-za-(predvsem lasten)obstanek. Nagonska bitja so oportuna, potemtakem so bitja, ki se prilagajajo spremembam okoliščin, potemtakem, v odvisnosti od nekih, na primer družbenih, smernic, opredelitev, izkazovanj… SPREMINJAJO svoja mnenja, posledično tudi ravnanja. In to počno IZKLJUČNO zaradi njihovega glavnega VODILA, zavoljo tistega SEBI-bolje-lažje-varneje. In kadar se izkazuješ kot vselej zmožen spremeniti svoja izkazovanja, takrat se izkazuješ tudi z NEnačelnostjo, potemtakem tudi z NEmoralnostjo, z NEetičnostjo! Problem je namreč, v tem, da je eden izmed PREDPOGOJEV etičnosti prav – načelnost!

Kakopak, oni vsi ZASE »vedo«, da so v-redu, pravilni in pošteni (zanimivo, takšna spreminjanja vidijo samo pri drugih!!!), vendar – ob upoštevanju dejstva, da se NE zavedajo (niti) samih sebe, v podobah zaokroženih celot, ni to njihovo »vedenje« prav nič čudnega.

 

Bolezen, psihična in/ali duševna, iz sicer razumsko zasnovanega bitja narediti bitje, ki je popolnoma enako vsem ostalim, potemtakem absolutni večini (98%)! Izniči mu razum, njegovo delovanje, učinkovanje, s tem mu, hkrati, izniči uvidevnost (zmožnost sočustvovanja in upoštevanja istega v odnosu do drugih) in vzpostavi sebičnost, in mu izniči tudi zmožnost slediti lastnim načelom, zmožnost biti-načelen.

 

VSI poskusi »sodobnega« šolstva, usmerjeni v »vzgajanje« empatije, uvidevnosti, sočustvovanja, moralnosti… so, kot so bili tudi vsi poprejšnji – metanje denarja, časa, upov in želja v NIČ! Čemu? Preprosto: nagonsko bitje zmore biti »pridno«, »socializirano«, ne vem kakšen oh-in-ah izključno takrat, kadar 1. ga nekaj ali nekdo v takšno izkazovanje (pri)sili, 2. kadar obstaja učinkovit sistem ugotavljanja nepravilnosti in, posledično, učinkovito kaznovanje, 3. kadar zaradi LASTNIH interesov sledi navodilom in drugače do želenega ne zmore dospeti. Čim spustiš z vajeti, čim se začuti ogroženo (to čutenje zmore biti povsem subjektivno, z dejstvi NEutemeljeno) … se bo izkazovalo skladno s svojo, naravno opredelitvijo!

 

Kakopak – pri ugotavljanju ne/etičnega ravnanja je potrebno »malo« več vedeti, od običajnega »védenja«, in je priporočljivo poznati (in razumeti) VZROK nekega ravnanja, OKOLIŠČINE, v katerih do ravnanja pride, poprejšnje IZKAZOVANJE obravnavanega posameznika, ENKRATNOST ali, na drugi strani, konstantnost istega ravnanja, pa, denimo…

 

Nekoga, ki nima zaposlitve (a je nenehno skušal do nje dospeti), ki nima nekega vira, na temelju katerega bi najosnovnejše potrebe miril, ki NE deluje v smeri neposrednega doseganja LASTNEGA nekega (neposrednega) ugodja, nekoga, ki je poskušal vse, da bi v okviru dovoljenega dospel do zmožnosti skrbeti-za-lastne-potrebe… taistega NE bom štel za neetičnega, ga sploh kaznoval NE bom, v kolikor se je podal ukrasti štruco kruha, da lačnega otroka nahrani, in pri kraji ni povzročal nepotrebne škode, ali kogarkoli neposredno ogrožal. Medtem ko nekemu drugemu, ki, na primer, ima, a hoče še več, ki nima objektivne potrebe po tem, da bi se z neprimernimi ravnanji okoriščal, a ukrade, (iz)goljufa, si na kakršenkoli nemoralen način koristi izpelje, NE bom skozi-prste-gledal.

To je zgolj eden izmed primerov, banalnih, kajti nemoralnost, občo, je moč zaznavati na vseh področjih njihovega drug-OB-drugem »sobivanja«, in v malodane neomejenem obsegu, kot nekaj povsem »normalnega«, vsakdanjega, pa…

 

NOBENA vzgoja, ali zgolj »vzgoja«, nobena šola, ali »šola« iz nagonskega bitja NE zmore narediti razumsko, potemtakem tudi etično ne! In kakor čreda potrebuje ograde, in pastirje, da povprek škode ne dela, takisto, v drugačnih podobah, potrebuje »ljudstvo«, vsako in vsa. Še najbolje pa…

 

… bi bilo, v duhu doseganja (dejansko) človečnega, etičnega sveta – imeti nekaj nagonskih v podobah hišnih-ljubljenčkov, a vso ostalo nagonskost, ki celo (so)odloča o človekovem svetu, ga (so)oblikuje (s tem, ko ga spotika, ruši, razjeda)… vsej tej nagonskosti pa bi bilo potrebno omogočiti to, da se nekje drugje, v nekem svojem, svoji zasnovanosti ustreznem svetu izkazuje, in ne v človekovem!

 

Da, samo neetična bitja svinjajo. In, na žalost, vendar je tako – NI opravičil za ta svinjanja, kajti nobeno opravičilo, nobeno pojasnilo NE zmore odpraviti posledic teh svinjanj!