Ni
pomembno kaj je v glavi,
pač pa –
če znaš dobro v rit,
v-rito-lazni
stil je pravi,
za vsak
boljši pridobit,
ni
pomembno kaj je znati,
kaj
šele čistoča rok,
bolj
uspeva trgovati,
vsepovprek
ter krog na krog…
Etika
je stvar nadležna,
bolje jo
je dat na stran,
svinjarija
neizbežna
in v
prvi vrsti plan,
cilj je
tisti, ki odloča,
ki
ugled zna porodit,
je
ambicija v rit zroča
v
vsakem času modni hit…
Jaz bom
tebi, ti boš meni,
roka roko,
bojda, zmije,
ne
pomišljaj, strumno kreni,
v blatu
naj se pot odvije,
itak
vse gre v pozabo,
in
spomin ni najbolj zdrav,
če
delil boš, za barabo
te
nihče ne bo jemal…
Ni
drugače, kjer pošteni
v besedah
so samo,
kamor
veter, tjakaj kreni,
pa
kapnilo vselej bo,
k
večjemu v priklonu lezi,
z
manjšim lajša vazelin,
pa v
končni boš sintezi
vselej
zraven, vselej in…
Ne,
glava res pomena nima,
razen,
da vneto z njo
pritrjuje
se, prikima,
ko željé
v obet gredo,
v sluzi
sluzasto zgolj šteje,
v
smradu ta, ki zna smrdet,
redek
nesebično seje,
vsi
hite pretežno žret…
Pa ne
vem, čemu sploh šola,
le čemu
bi v učeno,
ko pa z
brega, in pa z dola,
služi
tisto prirojeno,
nrav
brez lica, brez obraza,
brez
skeleta, brez kosti,
pa
poštenost je zgolj skaza,
ki
živetje oteži…
Ni komentarjev:
Objavite komentar