Iščem drugo…

(za šalo, zgolj in predvsem za šalo)

 

Lepa mora biti…

   v očeh mehko naj se nebo razliva,

   do dna globin se v čistosti razkriva,

   pa da – ko potegne me do dna,

   s toplino me obda…

Mora jo krasiti…

   iskrenost, spontana, kot bistrc iskriva,

   in želja, ki v mojih željah zame biva,

   pa da – ko zame diha in trepeče

   dospe do svoje sreče…

In mora znati…

   čutiti me, mi misli brati,

   hoditi vštric, nikdar končati,

   pa da – če vrže kdaj me na kolena,

   odvzame mi bremena…

 

Vem, dobro ni sanjáti…

   mi ni do lisice, pijavke, prasice,

   do maske, ki skriva sebičnosti lice,

   pa da – ko dobro iztroši, ožame, izpije,

   se v smradu nagnusnem razkrije…

 

Ne, mi ni za trgovko, za preračunljivo,

»ljubezen«, ki v postelji, v loncu se hrani,

mi ni za »lepoto«, v trenutku minljivo,

pa da prazen up mi ostane v dlani…

 

Ne, mi ni za trgovko, mi ni za vlačugo,

da smrad bi ponesla še tja, v mojo dušo,

da bi me, še preden dospel bi v trugo,

do konca pobila, me dala pod rušo…

 

Preveč so trenutki mi časa spoznali,

pa iščem si drugo, tako, zgolj v šali,

preredka je duša, ki seže v sanje,

da bi se podajal v brezplodno iskanje!