Nekdo
mi je, pred časom, ob branju mojega Vesolje, živeče umiranje, rokopisa, v
katerem pojasnjujem »človeštvo«, »zameril«, zaradi tega, ker delam primerjave
občih z (uradno prepoznanimi) živalmi, čeprav…
Kadar
skušaš opredeliti značilnosti obravnavanega, takrat moraš isto primerjati z
različnimi zadevami, tako s tistimi, od katerih se razlikuje, kakor s tistimi,
s katerimi se enakosti pokažejo, pa…
Kadarkoli
sem jih primerjal s človekom, so se izkazala ekstremna nasprotja (v mišljenju,
čustvovanju, ravnanju, potemtakem, posledično, v samem načinu živetja), medtem
ko – takrat, ko sem jih primerjal z (uradno prepoznanimi) živalmi, takrat so se,
vedno in brez izjeme, izkazale enakosti, v zakonitostih, načinih, opredelitvah,
potemtakem v vsem tistem, kar pogojuje podobe obstajanja, pa…
Če je NEprimerljivost
tisto, kar o nasprotjih govori, o pripadnosti različnim podobam obstajanja, in
ta neprimerljivost, dejansko, obstaja, kadar sočasno obravnavam človeka in
človejaka, »sodobnega človeka«, potem mi ostane iskati primerljivost, in na
njenih osnovah ugotavljati, posledično razvrščati. Ne glede na to, če je nekomu
takšno početje neljubo, in mu je neljubo samo radi tega, ker – neveden, morda
tudi nezmožen razumevanja, misli, da je (vsaj v primeru človeka in »človeštva«)
zlato vse, kar se sveti…
Žal mi
je, resnično mi je žal, da ne zmorem o drugačnih resnicah govoriti, o občih, in
tega ne zmorem zaradi tega, ker jih ni, kajti tudi meni ni ljubo vedeti o tem,
da planet, še več, človekov svet delim z živalmi, in, še krepko več, da taiste
živali taisti svet, svet človekovih dosežkov, ne samo mažejo, otežkočajo, pač
pa ga dobesedno ogrožajo, in to tako, da ne bo smel dolgo obstajati, v kolikor
do sprememb, radikalnih ne pride, da, mi je žal, in bi raje videl, ko bi bila
resnica drugačna, ampak… Dovolj jih je, krepko preveč, ki si z raznimi »vzgojami«,
»izobraženostmi«, »socialnimi okolji«, in podobnimi bedastočami, razlagajo
razlike med razumsko manjšino in nagonsko večino, krepko preveč, da bi se jim
pridružil, v kvašenju neumnosti in, s tem, ohranjanju obstoječih stanj! Katerih
se, iz stoletja v stoletja, lotevajo z raznimi ukrepi, ki pa se, vsi po vrsti,
izkažejo kot jalovi, kajti – če ne poznaš dejstev, če ne poznaš resnice, če ne
poznaš dejanskih vzrokov nečesa, in česarkoli, potem – lahko se lotevaš v
nedogled, lahko si na vse kriplje prizadevaš, lahko se na glavo postaviš, a
vse, kar boš dosegel, bo to, da boš (v »najboljšem« primeru) omogočal
obstajanje konkretnega, mu, s tem, dopustil njegovo krepitev, posledično tudi
močnejše, še bolj uničujoče delovanje!
Ne,
bobu je treba bob reči, pravijo, potemtakem – nagonskost je žival, razumskost
pa človek. In te razumskosti je, na konkretnem planetu, za droben, in še
drobnejši ščep!
Ni komentarjev:
Objavite komentar