Najtežja stvar…

Ko vse ničvredno pomečem iz svojega časa, mi še vedno dovolj ostane, da zmorem vztrajati.

 

Najtežja stvar - osmisliti življenje, sredi smrdljivega, dušečega blata. Dvonogega, kakopak.

 

Nagonskih ni moč spreminjati, moč jim je zgolj – odvzeti pravico do bivanja v svetu, katerega ustvarja razum.

 

So žerci, ne tvorci, medtem ko je človek tvorec, ne žerec!

 

Pamet je zmožnost iskanja najlažjih poti (pre)živetja, znotraj danih okoliščin, razum pa ve, da je najlažje praviloma tisto umazano.

 

O morali vedo natanko toliko, kolikor vedo o vsem ostalem – nič.

 

Če je laganje izrekanje neresnic, potem so lažnivci… pa čeprav zgolj »po svoje« vidijo, »razumevajo«, »vedo« in – neumnosti kvasijo!

 

Pamet je odsotnost uma (razuma, inteligence), potemtakem je pamet ne-um (nasprotje uma), potemtakem… lahko med besedama pamet in neumnost enačaj zapišem.

 

(Na)učiti se zmore vsaka žival, a je naučenost daleč od razumevanja, potemtakem tudi od (dejanskega) znanja… o čemer vse številnejši »strokovnjaki« nazorno pričajo.