Brez parodije…

Mu pes edini bil je vdan,

ne da v zameno bi hotel,

pa si po pasje je želel

v pozabo biti dan…

 

V veter nek, morda v vodó,

brez truge, vencev, litanije,

pogrebne neke parodije,

in še napisa naj ne bo…

 

Že itak bo za njim ostalo

besed, v skladovnicah nabranih,

zvečine v prazno pometanih,

da nič iz njih ne bo pognalo…

 

Pa drugega si ne želi,

po vsem, kar je spoznati smel,

kar je živalstva doživel,

kot da preprosto – izpuhti!