Reševalka Lila…

Na pomoč, na pomoč, tata kliče v daljavo,

in že reševalka Lila na motorju pridrvi,

pa, kot se spodobi za rešitve bitje pravo,

brž razreši vse, kar tato tare in pesti…

 

Včasih pade gromozanska veja mu na glavo,

ki v podobi trtne vitice se kaže v svet,

včasih se rokav zaviha, do vratu nezdravo,

včasih pa strašanski hrošč preti tato požret…

 

Kakorkoli, sto težav, in hude vse do kraja,

a na srečo reševalka venomer bedi,

pa od klica do prihoda le trenutek traja,

in v naslednjem v pozabo neka skrb sfrči…

 

Najtežja je, v bistvu, tista, igro ki prekine,

in po višji sili jo je treba oskrbet,

pa za hipec, dva vsa reševalska vnema mine,

ker na kahlici se mora, kdaj pa kdaj, sedet…