Danes
je gledala, zjutraj, medtem ko sem kuril, nek animiran film, in v njem videla
tudi »božička«, in… kakopak, zastavila…
Najprej
sem ji moral pojasniti, da bo nocoj, in še velikokrat, lepo legla, kakor
običajno, kajti je še krepko prezgodaj za čakanje na darila. Nato pa sva morala
še z eno malenkostjo opraviti, namreč – »božička« v tej hiši ne boš dočakala,
ga ne bo, sem ji pojasnil. Sam ob njem nisem rasel, tudi starejši trije, moji,
ga nikoli niso poznali, pa ne bi bilo prav, ko bi na stara leta menjal neka
svoja stališča. Bo pa nek drug možakar poskrbel za obdarovanje, Dedek Mraz…
Že pred
časom kosila je bilo vprašanje, vsaj zaenkrat tako kaže, uspešno razrešeno, saj
mi je po kosilu povedala, da komaj čaka na obisk Dedka Mraza. Tudi za neke
želje sem izvedel, njene, in tudi za to, da bo Dedek Mraz prinesel tri vrečke
njej, tri pa meni. Khm… za tisti prvi del bom poskušal urediti, z drugim pa se
ne obremenjujem. Kakorkoli že, ko sem jo vprašal, če bova pisala, Dedku Mrazu,
sem izvedel, da ne, ker on zagotovo ve kaj »mora« prinesti. In, ne vem čemu, a
zdi se mi, da ima celo prav…
Danes
je ona obdarovala mene. Bistveno bolje je, z njenim zdravjem, kot včeraj, in
preden je legla, sva izmerila samo sedemintrideset dve. Upam, da tako tudi
ostane, in se ji tudi ješčost povrne. Danes je od celega kosila pojedla samo
hrenovko, juhe, krompirja, solate niti poskusila ni. Zato pa sva zvečer imela
malodane slaščičarno, je dete tri kose torte zmazalo. Naj, tudi kilo, če zmore,
samo, da ji ne bo slabo in – da jé.
Ni komentarjev:
Objavite komentar