sreda, 16. oktober 2024

V dihu…

V dihu zastajam, v dihu letim,
v dihu za hipec vsaj še živim,
v dihu je zlomljeno moje srce,
in v prah mi izginjajo v dihu solze…
 
V dihu rojen sem, v dihu umrem,
v dihu zgolj hodim, nikamor ne grem,
v dihu so padle vse sanje, želje,
ni dihat, cveteti, kjer prazen hlad gre…
 
Ne štejem več dihov, ne zvezd, in ne ptic,
ne iščem skrivnosti samotnih stezic,
kar našel sem to vrag naj čim prej požre,
ni iskre iskati v okrilju teme…
 
Moj dih je prekletstvo, hudičev pečat,
ki z vsakim vdihom še bolj stisne vrat,
le kaj bi še dihal, le kaj bi mi vse,
ko z vsakim korakom se trnje razpre…

Ni komentarjev:

Objavite komentar