Polegle so trave…

Polegle so trave, v svoje širjave,

in muren prek strun se junači,

v koloni hiteče so drobne pojave,

prav vsaka kos dela neznano kam vlači,

kobilica skače, čebela nabira,

iz krošnje pa ptica prepeva,

metulj prek modrine, pogled mi zastira,

medtem ko nebo za nek ščep izgoreva…

 

Rogatec rogato v krog kolovrati,

stenica, smrdljivka, živetju moč krade,

gre pikica-poka željé poiskati,

da up nek droban v nemilost ne pade,

prestrašen martinček v beg se podaja,

deževnik pa rije, za hip ne okleva,

ob cvetu se cvetje radósti razdaja,

medtem ko nebo za nek ščep izgoreva…

 

Sozvočje čutenja. Še vetrič, gizdavo,

šepeče, ko lega med travo…

A vse to obstaja zato, da mineva,

medtem ko nebo za nek ščep izgoreva.