Velikokrat
ji ponujam kruh, in nek namaz na njem, denimo, ali sir in salamo, ali pa v kombinaciji
z jajci »na oko«, a v gromozanski večini ponujam povsem zaman, in se kruha niti
pritakniti noče. No, razen toliko, da ga drži, medtem ko z njega namaz snema…
Nekaj
dni nazaj… v kruharju je bilo še nekaj kosov kruha, ostankov štruce, kakršne v
njih narezanih podobah kupujem. Že so se nekoliko posušili in sem jih sklenil
dati cuckoma. Ko je Malo doma, takrat cuckoma, večinoma vsaj, ona daje, to sila
rada počne, in enako je bilo tudi s tem kruhom, z razliko da…
Kar je
namenila dati Taru, ki se še zdaleč ne zna izkazovati tako uvidevno do male
srake, kot se zna Tisa, to mu je dala, in je cucko odnesel v nek svoj »kot«, da
se je tam, v miru, lotil jesti, medtem ko… tisto, kar naj bi bilo za Tiso, s
tistim pa…
Ko sem
pogledal, v nekem trenutku, k njima, sem imel kaj videti – delila sta si, kos
kruha, dete in Tisa, pa malo ena, malo druga, po grižljajih. Kakopak sem takoj »poskočil«,
ni najbolj priporočljivo, da otrok je malodane iz pasjega gobca, vrag vedi, še
neke gliste lahko dobi, in kar nekaj časa sem potreboval za to, da sem ji
pojasnil vzrok svojega ravnanja, in se je žalost, njena, izgubila…
Da,
svež kruh, mehak, sočen, celo dišeč ji ponujam, brezuspešno, celo spražim ga, z
mlekom in jajcem, tudi ne pomaga, pa bi bilo, morda, bolje, ko bi ga najprej v
sušenje dal, nato pa Malo in Tiso namestil ob mizi, da bi se družno lotili
vsaka svoje polovice kosa…
Ni komentarjev:
Objavite komentar