Malo mi
je, v prejšnjem tednu, dvakrat reklo za čokoladno mleko, a ga nisva imela, pa
sem na seznam rednih nabav tudi to zadevo vključil, in danes takšno mleko tudi
kupil…
Najprej
sem ga iskal v trgovini, v kateri, priznam, radi cen, kupujem glavnino
potrebščin. In sem iskal, tako na policah, na katerih »običajne« vrste mleka
ponujajo, kot tudi v hladilnikih ter, na koncu, prodajalko poprosil, da me
usmeri, mi pove, kje ga bom našel. In mi je pojasnila, da je tam, na policah
ter mi, ko sem ji povedal, da ga ni, pač pa je tam le mleko s kakavom,
razsvetlila obzorje, češ da »je to eno in isto«…
Nisem
ji hotel razlagati o tem, da ni tako enostavno. Ne nazadnje – ko bi bilo, čemu
bi obstajali dve poimenovanji, kakavovo mleko in čokoladno mleko?! Čemu bi, ko
bi zadevi okušal, kakav okusil kot kakav, čokoladno mleko pa kot nekaj bistveno
drugačnega in predvsem slajšega?! Pa ji nisem govoril o tem, da je kakav sicer
resda osnova za izdelavo čokolade, a da ta kakav najprej ustrezno obdelajo, mu
odvzamejo določene sestavine, nato mu pridodajo začimbe, denimo vanilijo, in
arome… pač pa sem se ji zgolj zahvalil za pojasnilo, z dodatkom, da je napačno…
In sem se,
posebej zaradi iskanega mleka, podal v neko drugo trgovino. Kjer sem ga tudi
našel, in ga obravnavajo ločeno od kakava.
Saj bi
ga tudi doma lahko pridelal, nekaj kockic čokolade bi v skodelici mleka stopil,
a bi moralo biti mleko dovolj toplo, da bi topilo, to pa bi pomenilo, da bi
Malo nanj moralo (po)čakati, najprej, da se čokolada stopi, nato še toliko, da
bi bila toplota mleka njenemu okusu primerna. Tačas pa bi jo želja lahko že
minila, in sestavini bi se, počasi, odvajali druga od druge. Zdaj pa je težava
rešena, in samo Malo še mora priti in željo po čokoladnem mleku izraziti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar