Ne gre,
ne moreta povsem različni bitji, z različnimi silnicami ter predvsem z
enakovredno voljo graditi uspešne skupnosti…
Meter
in pol stran od stopnišča je cev, namenjena zračenju nekdanjega kurnika (zdaj
drvarnice) in kaže, da si prav tam, ob cevi, neka (domnevam vsaj tako) podgana
skuša poiskati zimsko zavetje. Kakorkoli že, cucka sta žival zavohala in z obeh
strani cevi skopala zares veliki luknji…
Zemlja
iz luknje, ki je bližja stopnicam, je letela…
Hm, ko
sva se danes, Mala in jaz, podala v kuhinjo, sva imela kaj videti! Stopnice, ki
so načeloma namenjene lažji, varnejši hoji, so bile spremenjene v dobesedno
smrtno nevarno površino, kajti… zjutraj je deževalo, in zemlja ni bila več samo
zemlja, pač pa je blato postala. A sva uspela, po polžje, prek ovire…
Ko sem
ji postregel z jutranjim obrokom, in sva se znašla na dvorišču, sem najprej z
lopato odstranil pretežni del blata, nato sem razpeljal cev in preostalo spral,
na koncu pa sem moral še metlo v roke vzeti, kajti stopnice so z napako
narejene in, namesto, da bi se voda prek njih zlivala, vodo zadržujejo. Na
koncu sem še z nekimi deskami prekril bližjo luknjo in vsa tla do stopnišča,
ter s tem, upam vsaj, cuckoma preprečil, da bi tudi v bodoče na izkazan način
posegala v prostor. Kakorkoli že, kar nekaj časa je trajalo, in mojega
preklinjanja pasje pameti, preden sva površino znova v za uporabo varno
spremenila…
Popolnoma
enako, le da v drugačnih podobah, se dogaja v svetu
dvonogih-v-oblačila-odevajočih-se – na eni strani so težnje po žreti in imeti,
na drugi po razvoju, na eni po sebi in zase, na drugi po skupnosti, na eni
zmožnosti prilagajanja okoliščinam in praznjenja korita, na drugi zmožnosti
spreminjanja okoliščin in polnjenja korita… pa ni nič čudnega, da se Svet skozi
čase nenehno izkazuje, če grafe pogledamo, z nekimi vzponi, in, takoj za njimi,
s padci, čeprav – človek, kot ustvarjalno bitje, zmore razvoj izkazovati v
konstantni njegovi podobi, in se lahko za vsa beležena nazadovanja »zahvali«
izključno lastnemu nasprotju, ne-umu alias pameti alias, kadar se ta pamet poda
v »reševanje« Sveta – neumnosti!
Dokler
ne bosta dobesedno fizično ločena dva tako nasprotna svetova, kot sta nagonski
in razumski, do takrat je moč o neki dejanski razvitosti, civiliziranosti,
človečnosti… samo sanjariti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar