Pred
štirimi leti… dva nerjavna dimnika sem dal vgraditi v hišo, in proizvajalec
takšnih dimnikov je obenem tudi zastopnik nekega nemškega izdelovalca (bojda
vrhunskih) peči in štedilnikov na drva, tudi cene so temu ustrezne, pa sem pri
njem nabavil peč-kamin in manjši štedilnik…
Tekom
lanske zime je počila šamotna obloga pri štedilniku, danes popoldan pa…
Že se
je zmračilo in pogledal sem skozi steklo na vratih peči – zaradi pridušenega
gorenja je dokaj sajasto, pa ne dovoljuje nekega izostrenega pogleda v drob
peči – da bi ugotovil, če je potrebno naložiti polena in… čudno se mi je
zazdelo, saj sem zagledal obris nečesa, kar se je poševno odločilo stati, v
kurišču, kot bi se neko predolgo poleno zataknilo, vendar . dobro pomnim,
nobenega takšnega polena nisem naložil, obenem pa sem vsa polegel, tako kot je
prav…
Kakopak,
začel sem ugotavljati kaj, oziroma od kod, se je v samem kurišču snelo, stropna
obloga ali zidna, in ko je ogenj dovolj pojenjal, da ni bilo nevarnosti nekega
dimljenja v prostor, sem za hip odprl vrata, ter z velikim »veseljem« ugotovil,
da je odstopil strop. Dimnikar je nekaj čistil krog njega, če se ne motim, ga
je tudi snemal, pa upam, da je to razlog nastalega stanja, čeprav…
Že samo
glede štedilnika bi zadoščalo spoznanje, glede na to, da Nemci prislovično
slovijo kot izvrstni, zanesljivi proizvajalci, medtem ko je pri moji kurilni
»napravi« šamot pokleknil po treh sezonah, da te »izvrstnosti« ni zaznati, prej
– veliko šlamparijo!
Jutri
zjutraj, ko bo zadeva ohlajena, bom pa podrobneje pogledal, da vidim, če
zmorem, morda, kaj sam postoriti.
In – ko
pomislim na to, da si nekdanje proizvode moral malodane z macolo potolči, da si
jim delovanje zaključil, medtem ko danes… ja, ni kaj, res je moč povsem
upravičeno o razvoju govoriti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar