Lepota…

V drobnih stvareh se lepota razkriva,

v nič večjih kot gora, kot morje, kot Sonce, nebo,

prav nič se ne stara, nikoli minljiva,

ni lepemu da bi postalo grdo…

In sije, nenehno, od jutra do kraja,

drugače ne zmore, drugače ne zna,

živi le zato, da se duši razdaja,

in da jo ponese na konec sveta…

Ne sme je vsak zreti, ne sme je čutiti,

lastiti pa sploh se nikdar ne pusti,

jo treba je znati prav z dna izvabiti,

da vzide, da pride, in da otopli…

Je krhka, in plaha, preprosta in nežna,

nikogar ne prosi, nikomur ne sili,

in zna kot utrinkov trenutek bit bežna,

da ne bi zobje je teme ugasnili…

V drobnih stvareh se lepota razkriva,

brez mask, brez ličil, in drugih ukan,

čeprav samosvoja, in neulovljiva,

v dlani si zmore iskati pristan…