Danes…

Danes je predvsem – dan manj do Malčice!

 

Dopoldne sem šel urejat neke zadeve, med ostalim tudi po napotnico za slikanje pljuč. S pridobljenim dokumentom sem se napotil v bolnišnico, misleč, da tudi za rentgen obstajajo vrste, in naročanje, a so me, ponovno, prijetno presenetili, češ – lahko vas kar sedaj slikajo, počakajte na vrsto…

 

Žal, a tega nisem izpeljal, izvidi ne smejo biti starejši od meseca, operacijo pa imam šele v zadnjih dneh novembra. A vsaj to sem izvedel, da lahko pridem povsem po svoji volji, počakam, kolikor bo za počakati, in – dospem tudi do teh izvidov. Ne vem, gre za prednosti mestec (pred, denimo, Ljubljano), ali pa imajo v tukajšnji bolnišnici drugače urejene zadeve, pa uspejo sproti opravljati (vsaj) določene stvari, kakorkoli že, konec tega, ali v začetku prihodnjega meseca bo ena obveznost manj, moja, v pred pripravljalnem obdobju za srečanje z – nožem, kirurškim, kakopak. Domnevam vsaj tako…

 

Verjamem, da zdravnikom marsikdaj ni ljubo opravljati dela, pa ne samo njim, kajti – na vsakem koraku so »strokovnjaki«, ki »vedo« kako-je-prav, in za vsakim vogalom nekdo čaka, da se bo, z odvetnikom, lotil zagotavljati si neko pravico, vsaj v podobi nekakšnega zadoščenja. Še malo, če bo šlo tako naprej, pa bodo pripomočki kar na voljo, v zdravstvenih ustanovah, bodo self-servis uvedli: izvoli, tu so navodila, na tem vozičku pa vse, kar potrebuješ, od skalpela pa do povojev…

 

Nekaj operacij že imam za seboj, in doslej mi je uspelo trikrat, v kolikor me spomin ne vara, preživeti polno anestezijo, in vsaj dvakrat lokalno, pri čemer je bila lokalnost ene dokaj obsežna, od pasu navzdol ničesar nisem čutil. In bi mi bilo, tako vsaj menim, krepko ljubše, ko bi smel s preprostim podpisom, svojim, v celoti prevzeti odgovornost, ne pa da… zdaj sem dva dneva skakal-naokoli, da sem pripravljalne zadeve urejal, in še pet takšnih skakalnih dni me čaka. Čemu, za vraga, ko pa – jamčim, da nikogar ne bi preganjal, v kolikor bi me pobralo na operacijski postelji! In ne dvomim, da bi določenim to celo v olajšanje dospelo. Potemtakem bi se, s tem, na nek način z družbeno-koristnim-delom izkazal.

 

Da, dan manj do Malčice! Giska tatina, komaj čakam, da jo vidim, in da me bo spet »šofirala« skozi dneve.