Nesreče
se rade zgodijo.
So v
času običajnem nekakšne popestritve,
ne iščejo
soglasja, pristanka, odobritve,
le – ko
jim zaprija, prihitijo!
So male
in velike.
Odvisno
od tega, pač, kako jih kdo pozove,
ko zna,
ne da bi vedel, in upa brez osnove,
pa –
pade med spotike!
Čeprav…
tudi igraje,
ko časa
ni za hipec, da igra v njem preneha,
ko
volja po še več krepi se, in se ne upeha,
takrat –
nesreča se primaje!
Pravzaprav
se ne primaje.
Poteče
in priteče,
da v
lužici izreče
poslednje
vzdihljaje.
Pa
treba je skočiti v nova oblačila,
ker v
mokrih bi se rita prav zlahka prehladila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar