Hitro,
tata, še hitreje,
daj,
pospeši, kot raketa,
ki,
takrat, ko se zagreje,
kakor
blisk v vesolje leta…
Tovornjak
je počasnelo,
midva pa
domov želiva,
tata,
daj, poženi smelo,
da čim
prej ga prehitiva…
Le kaj
čakaš v koloni,
vidiš,
da se komaj vleče,
pojdiva
kot avioni,
v nebo
in pa leteče…
Kopilotka
me spodbuja,
vselej budna,
vselej glasna,
žene
proti domu nuja,
cesta
pa je prepočasna…
Pa –
kadar moč je, pohitiva,
ko je
vrsta, v vrsti greva,
in
predvsem za to skrbiva
cela da
domov dospeva…
Ni komentarjev:
Objavite komentar