Videl
sem nek posnetek, na katerem pes oponaša gospodarja, pa – ko le-ta hodi, tudi
pes hodi po dveh, ko gospodar sede, leže, roki iztegne v zrak, sede, leže in
prednji taci dvigne tudi pes… pa še neke druge podobe naučenosti so prikazane.
Posnetek
je opremljen s pripisom »kako pameten pes«…
Hm, kaj
pa, ko bi drugače pogledal, tako, dejstvom ustrezneje, in predvsem upoštevaje
to, da pamet = ne-um, potemtakem da pametnost = ne-umnost…
Da, res
je, pamet ima zmožnost učenja (kako pametni so, na primer, ptičji mladiči, ki
se naučijo starše posnemat, madonca!!!), potemtakem ima zmožnost PONAVLJANJA
naučenega (le-ta zmožnost se izkazuje na vsakem koraku in nenehno!), ne
nazadnje – o tej zmožnosti absolutna večina raznih diplom, celo doktoratov
priča, vendar…
KO bi
bila ta pamet, denimo konkretna, s posnetka, pasja, zares kaj vredna – mar se
ne bi takrat pes povprašal »bentiš, le čemu bedaka iz sebe delam, ko pa so mi
štiri dane zato, da po štirih hodim, in ko je povsem običajno zame, in za mojo
vrsto, da ležem, sedem, hodim, skočim takrat, kadar mi to naročajo bodisi moja
volja, bodisi neke objektivne potrebe, in ne posnemanja-naučena-opica, ki bi z
mojo zdresiranostjo rada svoje zmožnosti izkazala?!«
Da, to
so »praktiki« - kar se naučijo, to znajo delati, znotraj poznanih jim
okoliščin, kakopak, in v okviru specifičnosti nekega telesnega ustroja.
Vidiš,
Tesla pa ni bil pameten, hudo ni bil pameten – ne samo, da se ni hotel
(na)učiti posnemati, pač pa je celo silne posnemovalce na laž postavil, v bistvu o njihovi NEumnosti izpričal… pa ne
samo Tesla, seveda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar