Kaj je človek?!

Sila preprosto povedano – človek je razumsko bitje. Z drugimi besedami: ČLOVEKA OD ŽIVALI LOČUJE RAZUM. Nobenih drugih vsebinskih razlik NI, kajti – tudi žival gradi, se oblači, uporablja orodja, se sporazumeva, učinkuje na okoliščine lastnega obstajanja…

Nerodna zadeva, sila nerodna, ker…

 

Pamet. Pamet je najosnovnejša, najpreprostejša podoba (oblika, vrsta) mišljenja. In pamet NI isto kot (raz)um!!!

Pamet je zmožnost, ki je dana VSEM mislečim bitjem, in tudi človeku.

 

Abstraktno mišljenje. To je že kompleksnejša podoba mišljenja, ki, na osnovi zmožnosti predstavljati (zamisliti) si nekaj, zmore ugotavljati na POSREDEN način (za razliko od pameti, ki ugotavlja IZKLJUČNO neposredno in na temelju tistega, kar zmore zaznati s čutili!), potemtakem zmore ugotavljati o vsebinah, ki za oko, uho, okus, vonj, otip sploh NE obstajajo (jih čutila NE zmorejo zaznati)! In teh vsebin ni malo, nasprotno, mrgoli jih, in med njimi so tudi naravne (družbene) zakonitosti, ki govorijo tudi o posledicah določenih ravnanj (odločitev) in jih je, kot takšne, moč predvidevati. Pomeni, če »prevedem«: že takrat, ko zastavim neko družbeno aktivnost vem, kam me bo (skorajda zagotovo) zastavljeno pripeljalo (potemtakem NI tistega občega tega-pa-takrat-nismo-vedeli, in, potemtakem, JE dospetje na cilj skladno z zastavljeno potjo).

Težava: abstraktno mišljenje je zmožnost, ki je dana dobrim štirim (4) odstotkom vse dvonoge-v-oblačila-odevajoče-se populacije, pri čemer se polovica teh odstotkov nahaja med tistimi, o katerih govori leva stran Gausove distribucije, med umobolnimi (ki zmorejo abstraktno, ne nazadnje živijo v nekih svojih abstrakcijah, v blodnjah, a jim je odpovedala pamet = ugotavljanje in zavedanje konkretnih, povsem praktičnih zadev).

 

(Raz)um. Razum je seštevek, je sočasno obstajanje (in hkratno delovanje) pameti (konkretnega mišljenja) in abstraktnega mišljenja (zmožnosti predstavljati si čutnim zaznavam neobstoječe). Potemtakem je razum ( = celovito, kompleksno mišljenje) zmožnost, ki je (če upoštevam navedbe v poprejšnjem delu zapisa) dana – dobrim dvema odstotkoma celotne omenjene populacije. Samo dvema! In…

 

Če je razum EDINA ločnica med človekom in nagonskimi ( = nerazumskimi) bitji, potem človeštva nikakor NE moremo šteti v osmih milijardah, na žalost niti v milijardi ne.

 

Mimogrede: da je razum popolna DRUGAČNOST od pameti, o tem pričajo poznani primeri, Galileo, Koh, Da Vinči, Kopernik, Tesla (če samo nekaj znanstvenikov naštejem), primeri, ki so se izkazali (in DOKAZALI) na način, ki je občemu v nepremostljivem nasprotju: povsem drugače, od občih, so mislili (razmišljali), čustvovali, ravnali, živeli ter, ne nazadnje – izključno njim, razumskim, gredo zasluge za vsa odkritja, za ves dejanski razvoj.

 

Za zaključek: res je, tudi človek »ima« nagone, ne nazadnje, če hoče (pre)živeti, mora dihati, jesti, vnašati tekočino… a je res tudi to, da človek, s svojim razumom, zmore, in to tudi počne, zavestno, hote, brzdati, obvladovati svoje nagone, celo povsem izničiti njih učinkovanja. In to tudi takrat, ko je neposredno ogrožen in ko izbira med lastno koristijo in koristijo tistega, v kar verjame, za kar si prizadeva.