V
bistvu imaš na voljo samo dve smeri, dve poti, o katerih se zmoreš odločati.
Prva je obstoječa, dosedanja, druga popolnoma nasprotna…
Po prvi
boš, skupaj z njimi, nagonskimi, ki so ti zgolj po telesu podobni, prišel
naravnost do hudiča. Dvomim, da boš dospel »samo« v neko daljno preteklost,
bolj kot ne kameni dobi podobno, ne, prepričan sem, da boš dospel, z njimi
vred, natanko tja, kamor so že mnoge vrste dospele, do izumrtja! Planet ni
vsemogočen, in zlasti ni toliko potrpežljiv, da bi povsem nekaznovano prenašal
vse »umetelnosti« obče pameti!
Druga
pot? Spoznanje tega, da je tvoj svet tvoj, da je posledica tvojih prizadevanj,
tvojih zmožnosti, tvoje tvornosti, in ugotovitev, da več ne boš dovoljeval
razkrajanja vsega dobrega, do katerega si, skozi tisočletja vodil, in
pripeljal. In ob tej ugotovitvi ne boš imel neke pretirane izbire, kajti – da bi
jih do te mere podredil, da bi jih nadzorovano spremenil v podobe nekih
poslušnih bitij, tega ti etičnost ne bo dovolila, obenem pa zavedanje o tem, da
nisi, in ne moreš biti močnejši od Narave, takšnih poskusov ne bi spodbujalo.
Vsi dosedanji poskusi nadvlade nad Naravo so se namreč bolj jalovo, in škodno,
izkazali. Potemtakem ti bo ostala samo možnost ločitve tega sveta, zgolj
tozadevno enega in istega, na dva dela, pa – naj imajo oni svojega, ti pa
svojega, katerega boš, z ustreznimi načini in sredstvi, trajno pred njimi
(u)branil. Pa naj se vidi, končno, koliko so zares pametni in sposobni!
V
takšnem primeru vem, da bi dejansko človeštvo dospelo do raja-na-Zemlji, da se
razvoj ne bi izkazoval v podobah današnjih vzponov in, predvsem, padcev, pač pa
s svojo konstantnostjo, in vem, da bi bile, dokaj zlahka, zlasti pa trajno,
odpravljene malodane vse težave, s katerimi se, zaradi »človeštva«, in njegovih
značilnosti, nenehno, ter v nedogled, sooča Svet!
Kakorkoli
že – če boš sploh dospel do potrebnih ugotovitev, posledično tudi odločitev, me
ni strah, za bodočnost, vem, da boš našel ustrezne poti, na katerih boš to tudi
zmogel izpeljati. Ne nazadnje – en sam ajnštajn ima v glavi več, kot pa se
nahaja v beticah osmih milijard! In mislim, da tisto v glavi zmore krepko več,
kot pa tisto, na kar se betična revščina sklicuje, ko vsebnost svojih gat
omenja. Vsebnost, ki je sila »pogumna«, takrat, kadar se v premoči znajde,
sicer pa zna biti nagnusno pohlevna, priliznjena, hinavska… čakajoča na
ustrezen svoj trenutek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar