nedelja, 13. oktober 2024

Kaj je pomembnejše, kaj, ne nazadnje, tudi o civiliziranosti govori?!

Ko začneš pri pravilih iskati izjeme, takrat pravila prenehajo učinkovati tako, kot bi morala, če naj bi zares bila pravila, kajti – izjeme lahko sproti iščeš, in jih uveljavljaš, in to počneš na osnovi tistega, kar tebi, kot opredeljevalcu pravil, prija, in ne na temeljih načelnosti! Kjer pa ni načelnosti, tam tudi etičnosti ne more biti…
 
Zgolj nekaj primerov takšnih neetičnih izkazovanj bom zapisal. Primeri so umišljeni, čeprav v praksi nenehno prisotni.
 
Ibro, ki je v Deželo dospel iz BiH-ja, in že deset let tu čisti kanalizacijske cevi, ne more dobiti državljanstva. Džoni, ki je prejšnji mesec s košarkarskim klubom podpisal pogodbo, in meče žogo skozi obroč, je državljanstvo že prejel. Pomeni… da je žoganje v državnem interesu, medtem ko skrb za pretočnost kanalizacijskega sistema ni?!
 
Mahmud se že pol leta nahaja v begunskem centru in se ves ta čas nahaja tako v procesu preverjanja njegove preteklosti (prihaja namreč z območja, kjer so »doma teroristi«), kot tudi v procesu zavrnitve njegove prošnje za zatočišče in odločitve o njegovi vrnitvi v tja-od-koder-je-prišel.
Nek drug Džoni, ki je z vrhovnega položaja poveljeval nekim vojaškim spopadom, v katerih je bilo nekaj sto tisoč civilistov pobitih, je sprejet z državniškimi častmi in se lahko nemoteno giba skozi Deželo. Pomeni, da se, po načelu če-že-kradeš-ukradi-milijone-se-bolj-splača, za »demokratično svobodo in spoštovanje« bolj splača biti kriv za sto tisoče pobitih, kot biti potencialni krivec za nekaj deset umorov?!
 
Narodnostne manjšine. Pripoznane so, večinoma vsaj, na temelju pretežno »političnih« vzrokov, denimo neke opredelitve, in vzpostavitve državnih meja, obenem pa med »politične« vzroke dandanes štejejo tudi beg-pred-režimom, ki vlada na področju, s katerega je nekdo zbežal. Pri opredeljevanju narodnostnih manjšin NI pomembna njihova velikost oz. številčnost (lahko so, banalen primer, samo trije tu živeči po-izvoru-ne-Deželani!), je pa, očitno, pomembno marsikaj drugega, v končni fazi tudi, če ne predvsem – interes tistega, ki postavlja pravila (pomeni da NE interes etičnosti!)…
V Deželi sta dve narodnostni manjšini, italijanska in madžarska, dodatno še tretja, etična, romska, čeprav…
Na Kočevskem, denimo, bi morala obstajati nemška narodnostna manjšina (v času KundK monarhije so se njih predniki naseljevali na teh prostorih)… ni vrag, da opredeljevanje meje s Hrvaško, ni nekaj Hrvatov (iz političnih razlogov, kakopak) postavilo na deželno stran meje, pa bi tudi njih manjšina morala obstajati… v Beli Krajini obstaja nekaj vasi, v katerih živijo pravoslavci, Srbi, po svojem poreklu, in tam živijo že več kot štiristo let, kot potomci nekdanjih uskokov (ki so tudi bežali iz političnih razlogov, pred Turki), in bi tudi morali biti manjšina, pa… kaj je državi pomembnejše, ščitenje koristi njene sebičnosti ali, morda, etično ravnanje?!
 
Ko dobim napotnico za specialista ali, bog ne daj, za operacijo, se moram sprijazniti z (vsaj) nekaj mesecev dolgo čakalno vrsto, kajti na voljo ni-dovolj-kapacitet… razen v primeru, kakopak, da se grem samoplačnika, takrat se kapacitete sprostijo v nekaj dneh. Kaj je državi pomembnejše, spet njeni sebični interesi, ali, morda, spoštovanje temeljnih pravnih aktov (denimo člena o enakopravni obravnavi pacientov), izkazovanje etičnosti?!
 
Velikokrat, ko načnem zavojček cigaret, prekolnem, zaradi opozorilnega napisa, s katerim so mi skazili embalažo, ki je, takrat, ko jo plačam, MOJA, kajti še kako se zavedam, da taisti, ki opozarjajo, tudi na račun prodaje tobaka do lepih zneskov dospevajo, pa – kaj je državi pomembneje, njeni neposredni interesi, in zavajanje, da ne pišem o lažeh, o hinavščini, ali, morda, etičnost?!
 
Če bom ukradel avtomobil, se bom, bržčas, znašel v zaporu, pod režimom, veljavnim za vse zapornike, medtem ko – če bom izmozgal, in na svoj račun dal, neko tovarno, morda pridobil bogastvo s preprodajo nekega orožja, bom pa lahko med »zaporom« tenis igral, hodil, čez vikende, domov, pisal spomine, gradil kariero, pa – kaj je državi pomembnejše, kajti pravila, in njih spoštovanje, ji zagotovo niso, potemtakem tudi etičnost ne!
 
Sam odgovorov ne potrebujem. Poznam značilnosti nagonskih bitij, vem, da imajo dvojna merila, da so nemoralna in vselej sebi koristi iščoča. In vem tudi to, da pri njih o neki kultiviranosti, civiliziranosti, razvitosti ne kaže govoriti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar