Dolžnost
do resnice je ena temeljnih dolžnosti, katerim se čutim zavezanega.
Nikomur
se ne potrebujem dokazovati, malo jih je, ki bi se meni zmogli.
Za
ugotovitev nerazumskosti ne potrebujem laboratorija in iskanja genskih povezav,
zadošča mi sogovornik.
Nimam
se za nekaj-posebnega, čeprav ne sodim v nič-posebnega občost.
Kakor
se z dvomom lotiš obstoječih »resnic«, tako se moraš lotiti tudi lastnega
spoznanja, v nasprotnem mu ne moreš verodostojnosti potrditi.
Znanje,
ki ne vodi do spoznanj, je zgolj »znanje«. Prevladujoča kategorija.
Resnica
ni vedno všečna, a z všečnimi lažmi ni moč težav razreševati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar