O
inteligentnih živalih in o umetni inteligenci lahko govori samo butasta
nagonska pamet, ki ima tudi sebe za inteligentno, obenem pa pojma nima kaj to
inteligenca je in kako inteligenca funkcionira!
»Ponosni«
so na »svoj« jezik, na jezik, katerega ne tvorijo, pač pa ga razkrajajo, na
jezik, v katerem njim besede govorijo o nečem popolnoma drugem, kot bi dejansko
morale.
Nič
čudnega, da je tam, kjer obraza nimajo »vsakogar treba spoštovati«. In še manj
čudno, da tam, kjer je za čelom votlo, njihov »vsakogar« dopušča številne
izjeme… od drugače mislečih, prek drugače spolno usmerjenih, pa, denimo,
Ciganov, »južnjakov«, pa vse do tistih, ki jim zmorejo povedati, da so –
nemoralni bebci.
Da so
celo vsakdanje naprave sposobnejše od njih, njihovih uporabnikov, priča že
običajen »daljinec«… ki jim ne dopušča spremljati drugega kot bebavosti.
Kakopak,
imajo tudi svoje »znanstvenike«, »strokovnjake«, »učitelje«, »mislece«… in tudi
sami so izjemno »pametni« in »sposobni«… o čemer, morda, še najlepše priča
dejstvo o nazadovanju na vseh področjih družbenega izkazovanja… z izjemo
podrejanja tujim gospodarjem.
Zelo
zanimivo, in nelogično (a ne njim!) je to, da so sila ponosni nase, po
vprašanju pridnosti, sposobnosti, uspešnosti, pametnosti, poštenosti… obenem pa
se nenehno ozirajo med Švico, Nemčijo in ZDA, češ da bodo tudi sami nekoč
postali drugi bla-bla-bla.
Ni »nebeškega
naroda« med vsemi obstoječimi »ljudstvi«, ki – iz blata izvirajo, v blatu
obstajajo, v blatu zaključijo.
Modrost
je prišla z Vzhoda… in izginila neznano kam.
Ko njih
gledam, se stavek »enkrat te bo srečala pamet« sliši kot grožnja, in ne kot
tolažba.
Ni komentarjev:
Objavite komentar