»Denar je sveta vladar«…

Pravijo, da je denar Sveta vladar. Potemtakem predmetu, nečemu neživemu, brez lastne volje obstoječemu, neki umišljeni vrednosti pripisujejo zmožnost, moč odločanja…

Potemtakem taisti predmet postavljajo NAD sebe, z drugimi besedami – sebe mu podrejajo, sebe v odvisnosti od tega predmeta prikazujejo… obenem pa o sebi, kot o »višku stvarstva« govorijo.

 

Kakopak – nobeno njih »razumevanje« zadev, ki o nekih vsebinah, pravilih, značilnostih… govorijo NI pravilno. Do takšnih zadev, o katerih »vedo«, namreč niti dospeti niso zmožni, da bi jih ugotavljali v njih podobah obstajanja, le »po svoje« si zmorejo razlagati, na osnovi posledic (tistega videnega oziroma z ostalimi čutili zaznanega), in med temi »po svoje« obstajajo silovite razlike, pa je tudi mnenje o zmožnosti njih dogovarjanja, v smislu doseganja trajno veljavnih dogovorov, povsem napačno!

 

Temeljijo, kakor temelji vse, kar je moč med misleča bitja uvrščati, na prepričanjih, kar niti ni narobe, narobe pa je to, da – so njih prepričanja SKREGANA z dejstvi, potemtakem z Resnico. In tudi v konkretnem primeru, v primeru denarja-sveta-vladarja, je enako…

 

NI denar tisti, ki bi o čemerkoli odločal (še o samem sebi ne zmore), kajti denar je samo neka kovina, nek papir, na katerem so številke zapisane, in nič več. Že res, da je kot plačilno sredstvo ugotovljen, že res, da je MED NJIMI moč s tem denarjem do dobesedno VSEGA dospe(va)ti, a – tako so sami odločili, takšno vrednost, takšno učinkovanje, so mu sami pripisali!

 

NE, NI denar-sveta-vladar, pač pa je sveta vladar, in to uničujoč vladar – njih pogoltnost (vse kar vidijo, bi imeli), njih praznina (odsotnost vsebin, potrebnih za izkazovanje tvornosti, posledično potrebnih za doseganje smiselnosti lastnega obstajanja v okvirih nekih početij), posledično njih manjvrednostni kompleks (katerega skušajo z imetjem odpraviti, kajti imetje je EDINA zadeva, s katero se zmorejo drug pred drugim postavljati)!

 

Nekoč ni bilo denarja… pa so s količino nekih školjk o lastni »vrednosti« govorili… ali s številom zob, nekim zverem odvzetih… ali pa, kakor še vedno obstaja, je o »pomembnosti«, o veljavi, o »ugledu« pričala velikost ovčje, goveje, kamelje… črede. Z drugimi besedami to pomeni, da – bolj kot si zmožen do količine nekega imetja (lahko tudi denarja) dospeti, bolj si jim »upoštevanja« (kakopak tudi zavisti) vreden. Ne glede na to KAKO do imetja dospeš!

 

Pa to ni samo njih, človejakov, značilnost, daleč od tega, povsod v Naravi, kjer NAGONSKA bitja »sobivajo«, veljajo enake zakonitosti, pa… bolj kot se blešči iz gnezda, pomembnejša je sraka… več kot je travopasnih na »njegovem« področju, pomembnejše je volčje krdelo… več kot je velikosti, moči v nekem telesu, pomembnejši je njegov imetnik. In tudi denar so spremenili v sredstvo moči, celo v najpomembnejše tovrstno sredstvo, kajti – prav (in izključno) okrog denarja se NJIHOV svet vrti, in dobesedno vse zmorejo kupovati, in kupiti, oni, »ponosni« in »pošteni«, oni, ki niti tega ne vedo, kaj je (njim povsem nevredna zadeva) čast!

 

Mimogrede: ko pri drugem delajo, gledajo, kako bodo čim lažje »skoz prišli«… ko drugi delajo pri njih – takrat pa so delovne zahteve do maksimuma zaostrene, delovni pogoji do maksimuma okrnjeni, »delovna sila« do maksimuma izrabljana, da o raznih lažeh, goljufijah, na področju obveznosti do skupnosti, države, sploh ne zapisujem.

Da, ko delajo ZASE, jih pogoltnost žene v »pridnost«, ko delajo za drugega, jih v »pridnost« ženejo norme, nadzor, sankcije… posledično ohranitev delovnega mesta in prejemanja plačila.

Beda, dobesedno – BEDA!