Težko,
pravzaprav nemogoče je, znotraj samo TOZADEVNO enega in istega sveta, dejansko
pa sveta, katerega sestavljata dve različnosti, tako različni, da sta si, vsebinsko
(posledično tudi mišljenjsko in ravnanjsko) gledano, popolni nasprotji,
govoriti o enakih pojmovanjih, razumevanjih, poznavanjih, prakticiranjih…
česarkoli in vsega! Pa je dobesedno NEMOGOČE tudi poenotiti proces, kateremu
pravimo vzgoja…
NAGONSKA
bitja so OBSOJENA na to, da, na temelju nagonov, iščejo sebi ustreznejše
znotraj konkretnih okoliščin… razumska bitja so zmožna odločanj, v okviru
katerih zmorejo tisti sebi-boljše zanemariti, ga odpraviti, v interesu tistega
tako-je-prav, temelječega na etiki!
Nagonskim
bitjem je doseganje cilja pomembnejše od poti, ki do tega cilja vodi(jo),
razumskim bitjem je pot tista, ki odloča o tem, če se proti cilju sploh podajo,
če se zmore cilj sploh s kakšno vrednostjo izkazovati! NI čistega cilja na
koncu blatne poti…
»Vzgoja«
v nagonskem svetu ni nič drugega kot – dresura! Kar vesta, in predvsem »vesta«
starša… tako bodo »vedeli« tudi mladiči… kakor se ravnajo vsi-ostali (ki neko
združbo sestavljajo), tako se morajo ravnati tudi mladiči, da bodo okolju
sprejemljivi, da bodo okolju pravilni. Ne glede na to, če so izkazovanja tega
okolja etična, ali (večinoma) ne. Pomeni, z drugimi besedami, da – mladiči NE
zmorejo, vsebinsko, v ničemer preseči svojih staršev oziroma nobenega od svojih
prednikov, pač pa zgolj, iz roda v rod, prenašajo (ohranjajo) ene in iste
vzorce, s katerimi se njih podoba živetja od nekdaj izkazuje! Ne, tu ne govorim
o NEPOMEMBNIH razlikah, o tem, da so nekoč pešačili, danes pa se prevažajo… da so
nekoč zmrzovali, danes pa se ogrevajo… govorim o vsebinskih zadevah, o načinih
mišljenja, čustvovanja, posledično tudi ravnanj, katerim je, vedno in dosledno,
v ospredju tisti da-je-MENI-čim-bolje!
Potemtakem
je »vzgoja« v nagonskem svetu neke vrste (foto)kopiranja, pri katerem samo
nepomembni barvni odtenki govorijo o nekih novih rodovih, ki pa se dejansko v
ničemer ne razlikujejo od vseh poprejšnjih (tudi poprejšnji so »vse vedeli o
vsem«… tudi poprejšnje so žejne-peljali-prek-vode… tudi poprejšnjim je bilo
zadovoljstvo-lastne-riti merilo »pravičnosti« Sveta… tudi poprejšnji so »vedeli«,
da moraš-najprej-imeti-rad-sebe…)!
Kaj pa
dejansko JE vzgoja?!
To je
vsekakor proces, ki je izvedljiv IZKLJUČNO znotraj RAZUMSKEGA sveta, potemtakem
tam, kjer je možnih VEČ odločitev, in ne samo tisti neposredni, v odločanju med
v-tem-trenutku-bolje-ali-slabše-ZAME… potemtakem tam, kjer ne obstaja samo
možnost, pač pa dobesedno potreba, NUJA, da se na temelju etičnega (potemtakem
na temelju uvidevnosti, dejanskega rad-imeti-nekoga, ne nazadnje na temelju
poštenosti) odpoveš lastnim željam, tudi objektivnim potrebam, da bi omogočil
izpolnjevanje želja/potreb drugega(-ih). Potemtakem je vzgoja možna samo pri
bitjih, ki so zasnovana v podobah SUVERENIH bitij, bitij, ki ne samo zmorejo,
pač pa to tudi izkazujejo, NE upoštevati »ukazov« nagonov, da bi sledila »ukazom«
nekega VREDNOSTNEGA SISTEMA, če tako to zadevo poimenujem, nekemu etičnemu
ravnanju, neki neizogibni izbiri med tistim PRAV in, na drugi strani, NE prav!
Potemtakem,
če nadaljujem, je vzgoja izključno in samo takrat, kadar… otroku DOPUŠČAŠ, in
jo celo spodbujaš, njegovo svojevoljo, ter jo USMERJAŠ, da se izkazuje v
okvirih etičnega (posledično in neizogibno tudi človečnega), pa čeprav je
takšno izkazovanje POPOLNO NASPROTJE izkazovanjem (absolutno večinskega)
okolja, pa čeprav bo, prav zaradi takšnega izkazovanja, otrok (in kasneje
odrasel) na vsakem koraku dobival-po-glavi!
Da,
vzgoja NI (foto)kopiranje, ni iz-sina-delati-očeta, iz-hčere-mame, pač pa JE
vzgoja v prvi vrsti UPOŠTEVANJE SVOJSKOSTI (suverenosti) vzgajane osebe, njeno
podpiranje, spodbujanje, ob sočasnem postavljanju KAŽIPOTOV (v svet etičnosti)
in tudi MEJA, ki preprečujejo NEetična ravnanja, potemtakem in praviloma –
ravnanja, temelječa na sebičnosti (na tistem »meni«, »zame«), in NE na tistem,
kar odraža najprej interese skupnosti, celote, in šele posledično, MORDA, pripeljejo
tudi do doseganja interesov posameznika.
Misleče
bitje je vsako bitje, ki misli. Misli vsako bitje, ki zmore izbrati med dvema
nasprotjema (med da in ne)… potemtakem med misleča bitja sodi tudi polž, dočim…
Človek
NI SAMO misleče bitje, pač pa je bitje, ki se zmore (v kolikor ni psihično
in/ali duševno obolelo, v prvem primeru zlasti zaradi kalupov nagonske
večine!!!) izkazovati tudi z možnostjo RAZUMEVANJA dejstev, in za takšno bitje
je večinska (dresurna) »vzgoja« SMRT, nikakor pravilo, po katerem naj bi
razumska bitja odraščala!
Da,
obča »vzgoja« deluje na osnovi tistega da-bo(je)-MENI-lažje, dočim dejanska
vzgoja pozablja na ta meni-lažje, in izpostavlja tisti da-bo(je)-PRAV(ilno)!
Ni komentarjev:
Objavite komentar