Sonkec moj…

… tvoje »bunkice« lepo rastejo. In so vidno zrasle, od petka, ko si šla od tod…

 

Redno zalivam, vsak dan, in tudi pognojil sem rastlino, pa so na njej že štirje večji plodovi. In vsaj še trije, verjetno tudi več, takšnih, ki so že dovolj veliki, čeprav še vedno majhni, da ne kažejo na to, da bi se (o)sušili. In – če nama uspe vse te plodove ohraniti, potem bova rajala, se veselila, še zlasti zaradi tega, ker se je doslej, ob vseh sajenjih lubenic, vsaka rastlina z enim samim plodom izkazala! In je do enakih izkušenj dospela tudi Duška, ki se je poprej na tej parceli z lubenicami trudila.