Brez tebe

Ko tebe spoznal sem, pognala so krila,

so prej mi odpadla zamrla,

čarobno si mene s seboj napolnila,

življenje si spet mi razprla…

 

Brez tebe bi padal, do kraja usihal,

dospel tja, kjer prazno je biti,

bolel je še zrak, in na silo sem dihal,

sploh nisem imel več kam iti…

 

Brez tebe bilo ni mi sonca, modrine,

nasmeha ne, upa in želje,

in tudi sedaj so mi le bolečine,

ker ti si vse moje veselje…

 

Še krila premorem, a moč jim ni dana,

le kam bi, brez tebe, letela,

zaceli še zadnja se zdajšnja mi rana,

ko spet boš za mene hotela…

 

Brez tebe me ni, takšnega, kot znam biti,

kot školjka, umiram v lupini,

le ti si, ki zmore življenje vrniti,

da se mi v nič ne razblini…