Veš,
kdaj z neba mi res zasije,
veš,
kdaj mi je prekrasen svet,
ko se
prek lic ti smeh razlije,
in z
njim pogled hiti me gret…
veš,
kdaj prav zlahka zmorem biti,
da me
za hip nič ne mori,
ko se
tvoj glas sme radostiti,
in s
tvojo dušo me poji…
Veš,
kdaj pozabim na težave,
in mi
za svet ni prav nič mar,
ko
tvoje so oči sanjave,
in tvoj
objem hiti mi v dar…
veš,
kdaj bi moral čas zastati,
da
večnost bi za naju stkal,
ko smem
se tebi ves predati,
da bi s
teboj se vso obdal…
Veš, da
prav kruto je boleče,
takrat,
ko tebe zame ni,
ko se
čez naju senca vleče,
me v
tvoje želje ne pusti…
kričalo
bi takrat trpljenje,
takrat
pobije me do dna,
ne zna
brez tebe mi življenje,
brez
tebe golta me tema!
Ni komentarjev:
Objavite komentar