Kako je s tem?

Kako je s tem? Nekako tako:

Morje. Veliko vode. In globoko spodaj dno.

Na dnu je čutenje, v vodi pa hlad.

Do dna pa dospel jaz bi rad…

 

Ko se skozi vodo beseda podaja,

se stežka prebija, in hlad jo obliva,

počasi, a vztrajno, se vse bolj ohlaja,

vesela, če seže do dna, in je živa…

 

V vodi drugače se vidi in gleda,

še zlasti, če motna poglede kazi,

pa zna spremeniti se tudi beseda,

na dnu se drugačna, kot krene, zazdi…

 

Tako to zdaj zgleda, tako se dogaja,

na dnu neka zvezda osamljena spi,

pritisk jo pritiska, in voda ohlaja,

besed pa kopica za kanček topli…