Miš moj,
to, kar prenašam, da je bližje mojim očem, te besede,
tvoje, so mi sicer zelo boleče, in mi solze izvabijo, obenem pa mi dajejo moč,
da me ne sesuje...
Malo glasu je od tebe, v tako vražje predolgem času, v
katerem te nisem smel videti, malokrat sem slišal, v zadnjih časih, o tem, kar
čutiš do mene, zame, pa...
Pa prenašam, čeprav... ja, vem, mi sproti govoriš o
tem, da sem v tebi, na sicer nek neopredeljen način, da mi je potrebno
drobtinice ugotavljati, in razumevati, dočim mi, nekoč, tega ni bilo treba -
tvoje čustvovanje do mene je namreč (bilo) tako silovito, globoko, intenzivno,
tako spontano se je izkazovalo...
Rad te imam, Miš moj, in te bom vedno imel!
"Vsak trenutek brez tebe peklenska daljina, vse
kar ohranja življenje v meni je tista Tvoja nežna toplina…
In bol, ki jo pijem, muke peklenske, v upu, da dano bo
nekega dne, te oviti toplino, čutiti vso tvojo bližino…
A pekel živim ga, ga diham, iz dneva v dan v pozabo
usiham… smrt mi je blizu mi sestra je draga, morda me vzame, me reši,
pomaga…"
Ni komentarjev:
Objavite komentar