Lepša od sanj

Ko združil bi vse sanje, ki v lepo okrasijo, bile bi, vse, premalo,

da z njimi vso lepoto, s katero si žarela, bi se izreči dalo,

in ni prelestne vile, ki pesem jo opeva, da bi ob rame tebi,

ko bi iz verzov vstala, in k meni se podala, te zanjo menjal ne bi…

 

Bila si moja pesem, neskončen šir vesolja, bila si moja sreča,

nenehno nasmejana, nenehno v radost dana, iskriva in žareča,

si dušo svojo grela in vanjo me odela, prav vse bi zame dala,

z menoj si se smejala, ko zvezd sva si nabrala, z menoj si se jokala…

 

Sedaj si daleč skrita, še vedno čudovita, a muka te mrcvari,

težko je, ko ni smeti v objemu zagoreti, trenutek vsak udari,

a vem, ko bi le smela, takoj bi poletela, da v sebe me oviješ,

želiš spet zame biti, želiš me otopliti, zato se tudi biješ…

 

Bila si moje Sonce, trenutno si zastrta,

bila si mi veselje, trenutno si potrta,

bila si mi vodnica, bila si moja ptica, bila si mi življenje,

bila si mi hotenje, še vedno si ostala,

bila si mi zavetje, in spet boš to postala,

spet moja boš in meni, in jaz le tvoj in tebi, ko mine to trpljenje…