Kruto

Življenje zna kruto biti!

Do muke peklenske, še več.

Ponuja, da gre skaziti,

ponuja, da nosi preč…

 

V tebi je morje zame,

v meni je tvoje nebo,

vsak hipec obeta, a vzame,

vsak hipec še bolj je hudo…

 

Brez tebe me nič ne ostaja,

brez mene pa ti izpuhtiš,

brez naju v zaman se razkraja,

zgolj si, le za to, da trpiš…

 

Ni smeha, radosti, topline,

ni sonca, ni morja, neba,

le čas, ki rodi se, da mine,

da v praznem se prazen konča…

 

Ne znava, ne zmoreva, ni teh želja,

da drug bi brez drugega smela,

odkar se poznava, sva tisti midva,

v katerem življenje sva grela…

 

Ne znava, ne zmoreva, nisva za to,

da zmogla bi biti narazen,

še nikdar bolj kruto ni nama bilo,

nikdar vsak trenutek bolj prazen…

 

Ne znava, ne zmoreva, vse le pekli,

da bolj ne bi moglo boleti,

brez mene ni tebe, in mene več ni,

če dano mi ni te imeti!