Moja Miša zna objeti

Moja Miša zna objeti,

poljubiti, dušo dati,

moja Miša v dan posveti,

ji pogled hiti sijati,

moja Miša zvezde trosi,

ko prešerno se nasmeje,

moja Miša v sebi nosi

tisto, kar je najtopleje!

 

Moja Miša v svoji dlani

vedno daje mi širjave,

z njo so dnevi razigrani,

nežne so noči, sanjave,

moja Miša meni hoče

vsak trenutek svoj mi dati,

nič težko ni, nemogoče,

kadar smem ob Miši stati!

 

Mojo Mišo zdaj pogrešam,

mi brez nje je bolečina,

pa iz hipa v hip le pešam,

že koščena je lupina,

upam, da spet kmalu pride,

da strahove mi odžene,

da spet sonce nama vzide,

prek poljane razcvetene!