Kar rata iz preobrata…

Vem, s tvoje perspektive se vse drugače gleda,

če z moje na nogah je, pri tebi je na glavi,

lahko je, če želiš, obratno, vseeno je, seveda,

ker to razlik v pogledu za malenkost ne odpravi…

 

Kar meni dobro je, se tebi slabo izkazuje,

in to, kar tebi je domače, to je meni tuje,

nekoč pa sva bila enaka, ista vsa gledišča,

enaka mnenja in enaka najina stališča…

 

Prišlo je, pač, do preobrata, ta pa se izkaže,

da vse pokvari, vse uniči, čisto vse umaže,

nihče ni kriv, da je sploh živ, pa krivca ni iskati,

le vse razlike premostiti, to je treba znati…

 

Ni sile, take prevelike, pri tebi stvar obdobna,

postala si do zadnje pike občim vsem podobna,

ni tudi njim nič razumeti, vsak vidi »po svoje«,

zatiska si ušesa in le svojo pesem poje…

 

Pri tebi stvar se umiri, razum ti spet posveti,

pri občih pa je jalovo v čudeže verjeti,

tako da zdaj si duška daj, povprečnost te nasiti,

v tolažbo mi je to, da vem, da znaš drugačna biti.