Misli moje

Kmalu spet ptice bodo letele,

tja, kjer čez zimo jim greje perot,

še moje misli bi, z njimi, hotele,

da bi dospele prav daleč od tod…

 

Tu jim je dano le dan žalovati,

in le čakati, da se izgubi,

noč jim pokvari, ne da jim zaspati,

ko jih nenehno bezati hiti…

 

Bi poletele, a bodo ostale,

tu le po znanem jim prav vse diši,

tu le do konca se bodo razdale,

tu ne poide, nikdar, jim moči…

 

Tu vsak pogled jih v življenje prebuja,

tebe veliko, po tebi diši,

tu moja žalost, brez tebe, je nuja,

tam, daleč stran, pa vsega tega ni…

 

Bi poletele, a bodo ostale,

bodo pod krila polegle glavé,

da neki žalosti bodo vse dale,

kar potrebuje, da še biti sme…